Čudež v Černobilu: zgodba o odpornosti narave in nagonu po preživetju

V okolici Černobila, na območju, kjer je življenje za ljudi še vedno prenevarno, ponovno živijo divje živali. Med njimi izstopajo mongolski divji konji, znani tudi kot konji Przewalskega, ki se pasejo po radioaktivni pokrajini, večji od Luksemburga, piše Associated Press (AP).

Najhujša jedrska nesreča v zgodovini človeštva

Prvega aprila 1986 je eksplozija v jedrski elektrarni v Ukrajini razširila sevanje po Evropi in k evakuaciji prisilila celotna mesta, pri čemer je bilo razseljenih več deset tisoč ljudi. To še danes ostaja najhujša jedrska nesreča v zgodovini.

A kljub temu območje Černobila danes ponovno naseljujejo volkovi, rjavi medvedi, risi, krave, losi in jeleni.

Presenetljivo uspevajo tudi že omenjeni konji Przewalskega, redka vrsta divjih konj iz Mongolije, ki je bila nekoč na robu izumrtja. Te so leta 1998 na območje naselili kot del eksperimenta.

Konji so se izkazali za presenetljivo prilagodljive. Čeprav so prilagojeni odprtim pokrajinam, uspevajo tudi v delno gozdnatem okolju Ukrajine.

"To, da imamo danes v Ukrajini prostoživeče živali, je skoraj čudež," za AP pravi vodilni naravovarstveni znanstvenik Denis Višnevski.

Kljub radioaktivnosti znanstveniki ne opažajo množičnega pogina živali, zaznavajo pa določene spremembe, na primer temnejšo kožo pri žabah in več primerov sive mrene pri pticah, ki prebivajo na večjih radioaktivnih območjih.

Vojaški koridor na območju sevanja

V zadnjih letih območje ogrožajo novi dejavniki. Ruska invazija leta 2022 je prinesla vojaške aktivnosti, požare in dodatno degradacijo okolja. Po podatkih AP lahko požari v zrak ponovno sproščajo radioaktivne delce.

"Večino gozdnih požarov povzročijo padli droni," je povedal Oleksandr Poliščuk, vodja gasilske enote na območju. "Včasih moramo prepotovati več deset kilometrov, da jih dosežemo," je dodal.

Danes območje ni več le nenamerno zatočišče za divjad. Postalo je močno nadzorovan vojaški koridor, označen z betonskimi ovirami, bodečo žico in minskimi polji, osebje pa se izmenjuje, da omejijo izpostavljenost sevanju.

Ponovni zagon narave brez posega človeške roke

"Za nas, ki se ukvarjamo z varstvom narave in ekologijo, je to pravi čudež," je dejal Višnevski. "To območje je bilo nekoč močno izkoriščeno – kmetijstvo, mesta, infrastruktura. Narava pa je dejansko naredila nekakšen ponovni zagon."

Brez človeškega vpliva se pokrajina hitro spreminja. Zapuščene stavbe prerašča vegetacija, ceste pa izginjajo v gozd. Območje čedalje bolj spominja na to, kako je bila videti Evropa pred stoletji.

Čeprav bo Černobil verjetno še več generacij ostal zaprt za ljudi, saj je preveč nevaren za gibanje, je na svoj način poln življenja.